Ali pomlad prebudi dobro razpoloženje?

letnicasi-200x300

Povezovanje letnih časov z razpoloženjem ni nič novega. Pesniki, recimo, nenehno rišejo podobo vesele pomladi in žalostne jeseni. Ljudje smo pravzaprav že od nekdaj povezovali svetlobo in svetli del leta z dobrim in lepim, temo in temni del leta pa z zlobnim in slabim. Tako se kar sam vsiljuje zaključek, da, seveda, tudi naše lastno razpoloženje odseva razpoloženje narave. Zdi se logično in nedvomno, kakor v zgodbah, kjer je odnos sicer običajno obraten in narava odseva razpoloženje glavnega junaka – kadar se dogaja nekaj slabega, se nebo potemni, da junaku res ne more biti drugega kot težko pri srcu.


Je za tem kaj resnice? Seveda ne na vplivu našega razpoloženja na naravo, ampak obratno. Univerzalnost povezave med pomladjo in izboljšanim razpoloženjem po temni in hladni zimi se zdi jasna – a po drugi strani vsakdo od nas pozna nekoga (če nismo to mi sami), ki se jezi nad pretoplim vremenom in kaže ljubezen do zimskega hladu. Pričujoči članek se loti pregleda nekaterih študij, ki so raziskovale povezavo med letnimi časi in razpoloženjem, in tako skuša nekoliko osvetliti, kaj o področju, ki se nemalokrat zdi samoumevno, pravijo raziskave – ali se rezultati strinjajo z veselo pomladjo in melanholično zimo ali si tovrstno povezavo le (neupravičeno) predstavljamo?

Leta 1993 sta M. A. Carskadon in C. Acebo [1] opravili raziskavo sezonskih vedenjskih in razpoloženjskih sprememb pri otrocih, in sicer sprememb v spanju, prehranjevanju, razdražljivosti, energiji, umiku oziroma zapiranju vase in žalosti. Vsi omenjeni “simptomi”, kakor sta jih poimenovali, naj bi se pogosteje pojavljali pozimi v primerjavi z jesenjo in pomladjo (npr. otrok več spi, več jé, je bolj razdražljiv …). Poletje v raziskavo ni bilo vključeno, saj sta avtorici menili, da bi lahko na razpoloženje in vedenje tedaj v večji meri vplivale šolske počitnice. Na podlagi tovrstne raziskave pa bi bilo vendar prehitro o čemerkoli zaključevati, saj je temeljila na poročanju staršev v enkratnem vprašalniku, ki so ga izpolnili enkrat spomladi, namesto da bi bilo ocenjevanje aktualno.

letnicasiLongitudinalnega preučevanja, skozi vse letne čase, so se po drugi strani lotili Harmatz in sodelavci [2], kar so transparentno oznanili že v naslovu. Raziskava je pokazala sezonske učinke na razpoloženje. Tudi oni so se sicer osredotočili na negativnejše vidike razpoloženja, kot so depresivnost, sovražnost, jeza, razdražljivost in anksioznost. Rezultati so čudovito sledili logiki, da sta poletje in zima dva sezonska ekstrema, pomlad in poletje pa se nahajata nekje vmes: najvišje vrednosti vseh razpoloženjskih mer so se izrazile pozimi in najmanjše poleti, spomladi in jeseni pa ravno nekje vmes. Vendar se je pri razločitvi med spoloma pokazalo, da se je pravzaprav le pri ženskah pokazal močan učinek letnega časa, medtem ko pri moških nihanje vrednosti ni bilo statistično pomembno.

Medtem ko so bili rezultati te raziskave idealno skladni s pričakovanji, pa so G. Belleville in sodelavci [3] našli nekoliko drugačno sliko, ki je kazala pomembne sezonske vplive za panične in anksiozne motnje, vendar se nobena od njih ni najpogosteje pojavljala pozimi: panična motnja se je najpogosteje pojavljala spomladi, anksioznost pa poleti. Vendar pa je bil vzorec v raziskavi precej specifičen in omejen, saj so vplive ugotavljali zgolj pri pacientih, ki so se posvetovali z urgenco zaradi nerazložljivih bolečin v prsih.

Sezonska motnja razpoloženja

Motnje razpoloženja, povezane z letnimi časi, so že dolgo znane tudi med laičnim občinstvom, in sicer predvsem v povezavi s sezonsko motnjo razpoloženja (SAD – angl. seasonal affective disorder). Večina si nas SAD predstavlja kot »zimsko depresijo«, vendar ima v resnici dve obliki – nekateri se soočajo z »zimsko« motnjo razpoloženja drugi pa s »poletno«. Slednja je v kavkazijski populaciji redkejša, in to so recimo potrdili tudi v raziskavi v Romuniji, ki sicer beleži precej vroča poletja [4]. Vendar so avtorji te raziskave pozabili špekulirati v podobni smeri kot že omenjena raziskava pri otrocih [1], in sicer da lahko na razpoloženje študentov, ki so predstavljali vzorec raziskave, vpliva letni čas tudi v kontekstu šolskega leta. Študija je sicer v osnovi želela raziskati predvsem »poletno depresijo«, ki naj bi bila povezana z občutljivostjo na vročino. Avtorji so želeli ugotoviti, ali bodo posamezniki z dostopom do klimatskih naprav kazali manj poletne SAD kot posamezniki brez njih. Rezultat pokazal na ravno obratno sliko, česar niso znali razložiti.

Študije z »zimsko depresijo« pa so se lotili Graw in sodelavci [5], ki so primerjali ženske z in brez SAD v dveh letnih časih (zimi in poletju), v povezavi z izpostavljenostjo svetlobi. Ženske s SAD so poleti pričakovano poročale o manj simptomih (depresivnost, negativno razpoloženje, spanje) kot pozimi, vrednosti so se tedaj približale ženskam brez SAD. Vendar so ugotovili, da ženske s SAD pozimi zunaj ne preživijo manj časa, poleti pa preživijo zunaj celo več časa kot ženske v kontrolni skupini. Na podlagi teh rezultatov so avtorji sklepali, da nagnjenost k zimski depresivnosti morda ni povezana s pomanjkanjem svetlobe zaradi vedenjskih razlik (tj. manj časa zunaj), ampak da so ženske s SAD bolj občutljive na količino svetlobe in da morda preprosto potrebujejo več svetlobe kot kontrolna skupina. Ženske s SAD so namreč pozimi prejele relativno manj svetlobe, in sicer zgolj 40 % celoletne izpostavljenosti svetlobi, medtem ko je kontrolna skupina pozimi zabeležila kar 67 % letne izpostavljenosti svetlobi.

Vreme

Ker se vreme med letnimi časi nekoliko razlikuje, se lotimo tudi pregleda morebitnih vremenskih vplivov na razpoloženje. Velikokrat v poročilih slišimo, da prihaja poslabšanje vremena, vendar ali je t. i. slabše vreme resnično »slabše« tudi za naše razpoloženje? Agencija za okolje (ARSO) sicer izdaja biometeorološko napoved [6], a v večji meri se osredotoča na biološke učinke, npr. alergijo, ki pa lahko nato vpliva na blagostanje posameznika, v njej pa lahko nekaj preberemo tudi o predvidenih ugodnih ali manj ugodnih vremenskih vplivih.

Ali je t. i. slabše vreme resnično »slabše« tudi za naše razpoloženje?

Študija Denissena in sodelavcev [7] je ugotavljala učinke šestih vremenskih parametrov (temperatura, moč vetra, sonce, zračni pritisk, padavine, osvetlitev) na razpoloženje (pozitivni afekt, negativni afekt in utrujenost). Ugotovili so učinke temperature, moči vetra in sonca na negativni afekt. Moč vetra je kazala najbolj negativen učinek spomladi in poleti, kar bi lahko bilo povezano s tem, da takrat več časa preživimo na prostem. Sonce pa je bilo povezano z manjšo utrujenostjo, kar so razložili z vitaminom D, ki nastaja v telesu pri izpostavljenosti sončni svetlobi. Nekatere študije so namreč že pokazale, da naj bi zvečal raven serotonina v možganih. Vendar je bil ugotovljeni povprečni učinek vremena na razpoloženje majhen, poleg tega pa niso ugotovili, da bi prijetno vreme izboljšalo razpoloženje.

V švremetudiji so se sicer pokazale velike razlike med posamezniki, ki jih niso mogli razložiti z osebnostnimi razlikami, spolom ali starostjo. Te razlike pomenijo, da se lahko nekateri na slabšanje vremena odzovejo s slabšanjem razpoloženja, medtem ko se lahko razpoloženje drugih, ravno obratno, izboljša. To je podobno dvema tipoma SAD-a, ki smo ju omenili zgoraj. Tako so v drugi študiji [8] skušali identificirati različne »vremensko reaktivne tipe«, ki so jih poimenovali Ljubitelji poletja (izboljšano razpoloženje s toplejšim, bolj sončnim vremenom), Neprizadeti (šibke oziroma nepomembne povezave med vremenom in razpoloženjem), Sovražniki poletja (slabše razpoloženje s toplejšim vremenom in soncem) in Sovražniki dežja (posebno slabo razpoloženje na deževne dni). Iz tega je razvidno, da so upoštevali tri vremenske parametre, temperaturo, padavine in sonce, medtem ko so za mere razpoloženja vzeli srečo, strah in jezo. Tudi v tej študiji se je pokazala šibka splošna povezava med vremenom in razpoloženjem, ravno zato, ker obstajajo velike individualne razlike, ki se izničijo, poleg tega, da na nekatere posameznike (v tej študiji so predstavljali skoraj polovico vzorca) vreme vpliva le malo ali nič. Kot bi lahko pričakovali, je vreme na Ljubitelje poletja vplivalo ravno v obratni smeri kot na Sovražnike poletja. Skupina Sovražnikov dežja pa kaže na še eno zanimivost – da lahko na določenega posameznika vpliva predvsem en dejavnik, v tem primeru dež oziroma padavine. Poleg tega so avtorji ugotovili, da se podobni tipi kažejo tudi pri materah udeležencev, kar bi lahko pomenilo, da je vremenska občutljivost »v družini«, pa če gre za privzgojenost (npr. če je mama vedno slabe volje, ko dežuje, je tudi otrok takrat slabše volje) ali prirojenost (npr. občutljivost na vročino).

V študiji Z. Spasove [9] se je pokazalo, da imajo nenadne vremenske spremembe negativni učinek na čustva, ampak samo v primeru nenadne spremembe na »slabo vreme«. Pri tem ni bil viden zgolj učinek na negativne emocije, temveč tudi na pozitivne emocije, seveda v obratni smeri. Poleg učinka na razpoloženje je vreme vplivalo tudi na aktivnost, astenijo (stanje šibkosti, izmučenosti), zavzetost, anksioznost in samozaupanje. Tudi Z. Spasova je omenila zapletenost odnosa med vremenom in čustvi zaradi individualnih razlik, zanimivo pa je, da je za razliko od prej omenjene študije [7] našla učinke osebnostne dimenzije nevroticizem. Ne nepričakovano so bili emocionalno stabilni posamezniki bolj odporni na vremenske vplive – in ker so ženske v povprečju manj čustveno stabilne, je avtorica sklepala, da so prav tako bolj ranljive za vremenske učinke, čeprav tega učinka ni posebej raziskala.

Letni čas rojstva

Letni časi pa morda ne vplivajo na nas samo tekom življenja, temveč že ob rojstvu. Ta trditev se zdi morda nekoliko smešna in nas spomni na astrologijo in položaj planetov ob rojstvu ali pa spet na nekaj iz knjig, kjer ni toliko nenavadno, da letni čas in vreme, v katerih se junak rodi, nekako zaznamujejo junakovo življenje. Kljub temu pa obstaja vrsta raziskav o povezavi med letnim časom oziroma mesecem rojstva in nekaterimi psihološkimi značilnostmi. Študije so recimo ugotavljale, da je več »večernih tipov« (ljudje, ki so budni bolj pozno v noč in pozneje vstanejo) rojenih spomladi in poleti, ko je čas osvetlitve daljši, več »jutranjih tipov« (ljudje, ki gredo prej spat in prej vstanejo) pa jeseni in pozimi [10, 11]. To se je pokazalo tako pri posameznikih s severne kot južne hemisfere. Študija, ki je raziskovala osebnost in letne čase rojstva, pa med njimi ni našla povezave, pri čemer so avtorji razložili, da morda učinke uravnavajo cirkadiani ritmi [12].

V knjigah ni toliko nenavadno, da letni čas in vreme, v katerih se junak rodi, nekako zaznamujejo njegovo življenje.

A vrnimo se k razpoloženju. Medtem ko Milfont in sodelavci [13] niso ugotovili učinkov letnega časa rojstva, so Tonetti in sodelavci [14] našli nekaj pomembnih razlik glede na mesec rojstva, in sicer da moški, rojeni v aprilu in avgustu, kažejo večji učinek sezonskega razpoloženja v primerjavi z rojenimi v februarju. Pri tem je zanimivo, da so isti učinek v istih mesecih našli pri posameznikih tako s severne (Italija) kot z južne hemisfere (Nova Zelandija), kjer so letni časi in čas osvetlitve torej obratni. Ti rezultati nakazujejo, da čas osvetlitve morda ne igra vloge, saj je npr. avgusta na severni hemisferi poletje in daljši čas osvetlitve, na južni pa je zima in krajši čas osvetlitve. Avtorji so diskutirali, da bi na rezultate morda lahko vplivale klimatske razlike.

Zaključek

Članek je predstavil nekaj raziskav o povezavi med letnimi časi in razpoloženjem, ki predstavljajo le majhen delček tega področja raziskovanja. Izbrane raziskave nakazujejo, da razmišljanje o povezavi letnih časov in vremena ni povsem iz trte zvito, saj se kaže določena povezava med vremenom oziroma letnim časom in razpoloženjem, a predvsem negativnimi vidiki razpoloženja [6, 8] in predvsem pri ženski populaciji [1, 2, 9, 12]. Vendar pa se zdi, da povezava ne sledi nekemu splošnemu pravilu (npr. da je v poletni polovici razpoloženje v splošnem boljše), temveč so pomembnejše individualne razlike, recimo če pogledamo »vremensko reaktivne tipe« ali različne oblike SAD – na večino od nas pa morda letni časi in vreme sploh ne vplivajo. Poleg tega ne moremo spregledati, da je odnos med vremenom oziroma letnim časom in razpoloženjem še precej bolj kompleksen, kot bi si morda radi predstavljali, saj na razpoloženje nedvomno vpliva veliko število dejavnikov, od šolskega leta in praznikov do podnebja, navsezadnje niti jesen v eni državi ni enaka jeseni v drugi državi. Ampak kljub temu bo zima v naši metaforiki še vedno ostala otožna in  zaspana, pomlad pa vesela in živa, in medtem ko bodo nekateri od nas sledili tej logiki in se razpoloženjsko prebudili s pomladjo, bodo tam vedno tudi drugi, ki bodo s prvim toplejšim soncem nekoliko povesili ramena in le žalostno zavzdihnili.

 

Izven škatle

[1] ^ Carskadon, M. A. in Acebo, C. (1993). Parental reports of seasonal mood and behavior changes in children. Journal of the American Academy of Child and Adolescent Psychiatry, 32(2), 264-269.

[2] ^ Harmatz, M. G., Well, A. D., Overtree, C. E., Kawamura, K. Y., Rosal, M. in Ockene, I. S. (2000). Seasonal variation of depression and other moods: A longitudinal approach. Journal of Biological Rhythms, 15(4), 344-350.

[3] ^ Belleville, G., Foldes-Busque, G., Dixon, M., Marquis-Pelletier, E., Barbeau, S., Poitras, J. in dr. (2013). Impact of seasonal and lunar cycles on psychological symptoms in the ED: an empirical investigation of widely spread beliefs. General Hospital Psychiatry, 35, 192-194.

[4] ^ Soriano, J. J., Ciupagea, C., Rohan, K. J., Neculai, D. B., Yousufi, S. M., Guzman, A. in Postolache, T. T. (2007). Seasonal variations in mood and behavior in Romanian postgraduate students. Child Health & Human Development, 7, 870-879.

[5] ^ Graw, P., Recker, S., Sand, L., Kräuchi, K. in Wirz-Justice, A.  (1999). Winter and summer outdoor light exposure in women with and without seasonal affective disorder. Journal of Affective Disorders, 56, 163-169.

[6] ^ Agencija Republike Slovenije za okolje (n.d.). Biometerološka napoved. Pridobljeno 1.6.2015.

[7] ^ Denissen, J. J, Butalid, L., Penke, L. in van Aken, M. A. G. (2008). The effects of weather on daily mood: A multilevel approach. Emotion, 8(5), 662-667.

[8] ^ Klimstra, T. A, Dennisen, J. J. A., Koot, H. M., van Lier, P. A. C., Frijns, T., Keijsers in dr. (2011). Come rain or come shine: Individual differences in how weather affects mood. Emotion, 11(6), 1495-1499.

[9] ^ Spasova, Z. (2011). The effect of weather and its changes on emotional state – individual characteristics that make us vulnerable. Advances in Science & Research, 6, 281-290.

[10] ^ Natale, V. in Di Milia, L. (2011). Season of birth and morningness: Comparison between the Northern and Southern hemispheres. Chronobiology International, 28(9), 727-730.

[11] ^ Vollmer, C., Randler, C. in Di Milia, L. (2012). Further evidence for the influence of photoperiod at birth on chronotype in a sample of German adolescents. Chronobiology International, 29(10), 1435-1351.

[12] ^ Tonetti, L., Fabbri, M. in Natale, V. (2009). Sesaon of birth and personality in healthy young adults. Neuroscience Letters, 452, 185-188.

[13] ^ Milfont, T. L., Tilyard, B. A., Gouveia, V. V., Tonetti, L. in Natale, V. (2012). Female gender but not season of birth is associated with mood seasonality in a near-equatorial Brazilian city. Jornal Brasileiro de Psiquiatria, 61(4), 262-265.

[14] ^ Tonetti, L., Milfont, T. L., Tylard, B. A. in Natale, V. (2013). Month of birth and mood seasonality: A comparison between countries in the northern and southern hemispheres. Psychiatry and Clinical Neurosciences, 67, 133-138.

Všeč so ji zgodbe in podatki – in podatki z zgodbo.

Komentirajte prispevek