Znanstvena kognicija: nenavadne zanke

Kognitivna znanost želi pojasniti delovanje človeškega uma; tistega, tudi v 21. stoletju skrivnostnega prepleta lastnosti, procesov in mehanizmov, ki podpirajo prilagodljivost in kompleksnost človeškega in na splošno živalskega vedenja v okolju. Pravzaprav se kognitivni znanstveniki sprašujejo še bolj osnovno vprašanje: kaj sploh um je? Kaj je to, kar ti na primer omogoča, da lahko že kot 5-letni otrok mami s prstom pokažeš na žogico v oddaljenem kotu sobe in jo s to “brezžično povezavo” pripraviš, da ti jo poda? Iskanje odgovorov na takšna vprašanja je osnovno poslanstvo kognitivne znanosti in večina vsebine na Črni škatli sledi temu poslanstvu.

Če se v prispevkih na naslovni strani posvečamo predvsem kognitivni znanosti, bomo z novo podstranjo sklenili zanko in se posvetili znanstveni kogniciji.

Ampak med vsem znanostmi se prav kognitivna znanost nahaja v posebni situaciji. Bolj natančno zapisano: nenehno nam razgalja posebnost znanstvenega raziskovanja. Znanost in mišljenje sta namreč zvezani v eno povsem Nenavadno zanko, prosto po Hofstadterju [1]. Če zanka ne zveni povšeči, bi lahko govorili tudi o temeljni krožnosti v znanstvenem opazovanju [2]. Kakorkoli, govora je seveda o temle: kognitivni znanstveniki proučujejo um in mišljenje, obenem pa ta ista um in mišljenje — osrednji predmet preučevanja v kognitivni znanosti — omogočata znanstvenikom, da raziskujejo um in mišljenje. Mašinerija, ki jo raziskujemo, je mašinerija, ki nam raziskovanje omogoča.

Ne dvomimo, da je marsikdo med bralci Črne škatle sam zakorakal v Nenavadno zanko. Takšne in drugačne Nenavadne zanke nam je kar najbolj plastično narisal nizozemski umetnik Maurits Cornelis Escher, ki je sicer znan po upodobitvah vizualnih in miselnih (!) paradoksov. V tem prispevku si ne drznemo spuščati globlje v podrastje uma, mišljenja, zank, krožnosti in kognitivne znanosti (o znanstvenem mišljenju s širše perspektive smo sicer tudi že pisali: glej prispevek Andraža Ivančiča). Tokrat bomo Nenavadne zanke izkoristili le za napoved novega podprojekta Črne škatle! Pripravljamo namreč novo podstran “Znanstvena misel”.

 

Drawing Hands

M.C. Escher, Roki, ki rišeta (1948, angl. Drawing Hands)

 

Če se v prispevkih na naslovni strani posvečamo predvsem kognitivni znanosti, bomo z novo podstranjo sklenili zanko in se posvetili znanstveni kogniciji. Zanimalo nas bo, kako in na kakšen način razmišljajo slovenski raziskovalci. Spraševali se bomo, kako prihajajo do novih znanstvenih idej, kakšni so njihovi pristopi h kovanju raziskovalnih vprašanj in hipotez, koliko na snovanje projektov vplivajo znanosti sicer zunanji dejavniki in kako se raziskovalci s tem soočajo. Seveda nas bo zanimalo ne samo kako, temveč tudi o čem trenutno razmišljajo; izvedeli bi radi tudi kaj o najnovejših projektih in idejah.

Poleg fascinacije nad Nenavadnimi zankami pa je za novim projektom še ena pomembna motivacija: s tem, ko razpredamo o znanstvenem mišljenju, želimo promovirati mlade slovenske raziskovalce in njihove tekoče projekte. Za ta namen jim na novi podstrani namenjamo prostor v besedi in sliki. V naslednjih dveh mesecih bomo namreč objavili video pogovore med raziskovalci, ki so na delu v Sloveniji in v tujini. Ti bodo drug drugega spraševali o vlogi kreativnosti v procesu znanstvenega raziskovanja, o znanstvenem mišljenju na splošno ter o svojih raziskovalnih idejah. Pri tem smo namenoma izbrali raziskovalce, ki delujejo na različnih, a sorodnih področjih.

S svežo in neposredno obliko znanstvenega poročanja se tako lahko nadejamo iskrivih pogovorov med filozofi, sociologi znanosti, kognitivnimi znanstveniki, nevroznanstveniki, jezikoslovci, računalničarji itn. In nenazadnje, se poleg spuščanja in lovljenja po Nenavadnih zankah lahko nadejamo tudi tistih bolj otipljivih zank: novih raziskovalnih idej in sodelovanj?

Literatura

[1] ^ Hofstadter, D. R. (1979). Gödel, Escher, Bach: An eternal golden braid. New York: Basic Books.

[2] ^ Varela, F. J., Thompson, E., & Rosch, E. (1991). The embodied mind: Cognitive science and human experience. Cambridge, MA: MIT Press.

Mladi raziskovalec na Donders Intitute for Brain, Cognition and Behaviour, Nijmegen, Nizozemska. Se zanima za jezik, njega kognicijo in podatke o možganih ... pa tudi za tisto lepljivo plast filozofije, ki se najde vmes.

Komentirajte prispevek