filozofija

dotik

Telo kot organ dotika

Ljudje imamo pet čutov. To je tako očitno, da jih ni treba niti našteti. Dotik oz. tip je eden izmed njih, a je naše razumevanje tega, kaj (vse) dotik (lahko) je, skrajno omejeno. Medtem ko so čutila drugih čutov precej jasno…

dihotomija

Telo ‒ duh, napačna dihotomija

V kognitivni znanosti se mnogo problemov predstavlja v obliki dihotomij, resničnih ali zgolj navideznih nasprotij, ki probleme razdelijo v dve neprekrivni področji. Ena najbolj znanih je dihotomija telo-duh, za katero pa se po natančnejšem pregledu izkaže, da ​morda​ ni prava dihotomija….

labodje-jezero

Narava znanstvenega mišljenja

Kaj daje znanosti spoznavno vrednost, ki ji jo dandanes pripisujemo? Imamo prav, če na čelo poskusov potešitve naše kolektivne radovednosti postavimo znanstveno metodo? In nenazadnje, kakšne alternative sploh imamo na voljo? Takšna zanimiva vprašanja srečamo pri razmisleku o naravi znanstvenega mišljenja….

brainfart

Nobelova nagrada za kognitivno znanost

Nobelova nagrada velja za najprestižnejše priznanje znanstvenih in kulturnih dosežkov. Podeljuje se za dosežke v fiziki, kemiji, ekonomiji, medicini in fiziologiji, književnosti in miru. Domače kognitivce pa smo povprašali, komu bi podelili nagrado za kognitivno znanost, če bi ta kategorija obstajala….

vampirko-01

Izkušnje, ki spremenijo vse

Vsak dan se odločamo o različnih stvareh. Včasih tudi o stvareh, ki nikakor niso predvidljive, saj se po odločitvi bistveno spremenimo. Filozofinja Laurie Ann Paul se v knjigi Transformative Experience (2014) posveti prav tovrstnim odločitvam – od povampirjenja do načrtovanja družine….

olResized

“Kognitivna znanost in ne znanosti”

Z red. prof. dr. Olgo Markič smo se pogovarjali o ključnih vprašanjih in izzivih sodobne kognitivne znanosti. Naša sogovornica je predstavila, zakaj je ravno kognitivna znanost “the thing” in izpostavila etične izzive, pred katere nas postavljajo razvoj tehnologije in nove raziskave….

Untitled-3-01-01

Pravih izbir teoretično sploh ni

Ameriški psiholog Leon Festinger je leta 1956 predstavil kognitivno disonanco. Ko imamo neskladne misli, jih skušamo uglasiti: močnejša prevlada, šibkejša pa izgine. Ta pojav so psihologi večkrat eksperimentalno potrdili. Ekonomist dr. Keith Chen je nato pokazal, da so bili eksperimenti samopotrjujoči….